Razmerje med barvno temperaturo prikaza in koordinatami barvnosti

Za merjenje podatkov o barvi ozadja pri zaslonih pogosto srečamo izraze » barvna temperatura " in " koordinate barvnosti.« "

1. Kaj je barvna temperatura?

Barvna temperatura je fizikalna količina, ki meri »toplotnost« ali »hladnost« barve svetlobnega vira in je izražena v **kelvinih (K)**.

– Pri nižjih temperaturah (npr. 2000 K–3000 K) se svetloba kaže kot **oranžno-rumena** (topla) in ustvarja udoben, mehak občutek.
– Pri srednjih temperaturah (5500 K–6500 K) svetloba spominja na **poldnevno dnevno svetlobo** (nevtralno belo).
– Pri višjih temperaturah (7500 K–9300 K in več) se svetloba kaže kot **modro-bela** (hladna) in ustvarja jasen, svetel občutek.

2. Kaj so koordinate barvnosti?

Koordinate barvnosti sta par vrednosti (x, y), ki natančno določata položaj barve na CIE 1931 diagramu barvnosti (standardu barvnega prostora, ki ga je ustanovila Mednarodna komisija za osvetlitev).

– Diagram barvnosti CIE je podobo podkovice, ki predstavlja vse barve, ki jih človeško oko lahko zazna.
– Vsaka točka na tem diagramu predstavlja določeno barvo, ki je enolično določena z njenimi koordinatami (x, y).
– Vsako barvo, ki jo ustvari prikazna naprava – belo, rdečo, zeleno, modro itd. – lahko natančno opišemo z kromatičnimi koordinatami.

Na primer standardna bela točka D65 ima kromatične koordinate približno **(x = 0,3127, y = 0,3290)**.

Kromatične koordinate so dvodimenzionalni absolutni koordinatni sistem, ki omogoča natančen opis katerekoli barve, medtem ko je barvna temperatura le enovrednostni parameter vzdolž določene poti znotraj tega koordinatnega sistema.

## Drugi del: Razmerje – barvna temperatura kot »enodimenzionalna projekcija« kromatičnih koordinat

– Kromatične koordinate (x, y) so dvodimenzionalne – lahko opišejo katero koli barvo na kateri koli točki kromatičnega diagrama.
– Temperatura barve (K) je enodimenzionalna vrednost, ki je določena le, kadar koordinate barve ležijo točno na Planckovi krivulji, in je njena vrednost enaka temperaturi v tej točki na krivulji.

3. Za kakovostni nadzor / proizvodnjo: zahtevani sta tako koordinati kot CCT

Na proizvodnih linijah zaslonov so kakovostni standardi običajno določeni tako za:

– ciljno vrednost CCT (npr. 6500 K ± 500 K): zagotavlja, da splošna topla/hladna tendenca ostane znotraj sprejemljivega razpona.
– **Tolerance kromatičnih koordinat (npr. x ≤ 0,005, y ≤ 0,005): zagotavljajo, da je bela točka čista, brez zelenih ali vijoličastih odtenkov.

Nadzor le temperature barve ne more zaznati težav z odtenki; nadzor le koordinat bi bil preveč strogen in zmanjšal proizvodno učinkovitost. Kombinacija obeh pristopov predstavlja najbolj znanstveno utemeljen način kakovostnega nadzora.